SANJAJVA

Ko je vroče se mi hoče
spati gola brez odeje.
Ko je vroče se mi hoče
sanje sanjati brez meje.

Vse o zimi o eskimih
in o belem, belem snegu,
hladnem vetru rezkem zraku
in o sankanju po bregu.

Sanjajva, neke sanje nore,
Sanjajva, od zemlje do neba!
Sanjajva, kdo nama kaj more,
Sanjajva, vse do poldneva!

Če pa z mano ti je priti,
spusti glavo mi v naročje,
daj mi roko, da te vodim
v neizsanjano področje.

Dvigniva se kot pijana
vse do Lune, do Urana,
jutro naju najde gola
zvita na dnu oceana.

Sanjajva do dneva belega…..

Marika Ella Szabo

FENIKS

Naj ogenj zagori,
naj zemlja zadrhti,
naj blisk preseka mrak na dvoje,
naj vila se zbudi,
naj biser se rodi,
kar moje je pa naj bo tvoje.

Naj sence padejo,
naj mrtvi vstanejo
In naj je vse kot je nekoč bilo.
Zazri se mi v oči,
Povej: »Odpuščam ti
vse grehe, ki bilo jih ni!«

Naj ogenj bode kres,
da tokrat res, zares,
vstane lahko Feniks prerojenja.
Na moji tehtnici
globoki mir leži,
izravnani so računi mi življenja.

Marika Ella Szabo

LETI, LETI DROBNI PTIČEK

Leti,leti drobni ptiček,
moj navihani vražiček,
krila imaš zato,
da sam spoznaš nebo!

Preleti silna sinja morja,
razišči vsa daljna obzorja,
začuti vrh – in dno,
če želiš tako!

Klic srca naj tebe vodi,
čar in želja po svobodi.
Tega naj ne zatre
nikoli in nihče!

M.E.Szabo

V OBJEMU ZEMLJE

V objetem krogu lebdim
s ptico dvigam proti nebu
zemlja z mano, se dviga z nižin.

V valu strasti zadrhtim
z dlanjo otipam dlan pod sabo,
utrip divjine, diham tvoj dih.

Ostajam tu, spojena z zemljo
zlita z življenjem in s svojo krvjo.

Barbara Gabrielle

TI SI TU – srečanje

Tečem skozi temni gozd
in povsod te slutim,
v drevesih, v zraku, v soncu,
v zemlji po kateri stopam.

Povsod si zapisan,
povsod si skrit
in čakaš kakor jaz nekje,
da se odkrijem, te poljubim
in si priznam.

Ti si tu, čutim te, da si to ti,
tesno ob meni in v meni
tudi, ko te ni.
V očeh žarijo zvezde milo
v srcu plamen je prižgan
v sebi čutim divjo strast
svet dobiva nov obraz
širni svet postaja dom,
midva spet otroka sva

Od sreče vsa razžarjena
se zibava predana vsa
v valu časa, ki zori,
ti si jaz in jaz sem ti
dvoje oči - en sam pogled.

Na poti skozi svet,
na poti skozi svet,
mi daje moč ljubezni cvet.

B. Gabrielle

USPAVANKA

Naj le Luna vso noč sveti,
Drago dete ti pa spančkaj!
zapri očke dih umiri
in na angelce počakaj.

Ti prinesli bodo sanje
iz zlata, srebra in pene,
tam v kotu čisto spodaj,
videl očka boš in mene.

Midva bdiva, ko ti sanjaš,
ko ti mesec lička brije,
zjutraj tvoj nasmeh iz zibke,
kakor sončece posije.

Morda angeli za to pot,
prineso sij daljne zvezde,
ki z lučjo zaslepljujočo
te preplašiti utegne.

A ne boj se, midva bdiva,
ko ti mesec lička brije,
zjutraj tvoj nasmeh iz zibke,
kakor sončece posije.

Naj le Luna vso noč sije,
drago dete mirno spi!

M.E.Szabo

ŠUMENJE REKE

Šumenje reke, modri logi in
med prsti čudoviti topli prah
tvojih cest.
Šumenje reke, tvoje ptice in
tiste mrzle globočine tvojih rok,
tvojih las.

Vse gre naprej in vse teče dalje
in pušča v meni tihi sen.
Vse gre naprej in vse teče dalje
in vedno znova zaživi.

Tihi klici v vročini,
hrst kamenja pod kolesi
tvojih cest, tvojih sanj.
Veter tvoj in tvoja prošnja
Tiha noč ti padla je v objem
in ni te več.

Gorazd Premoša