Barbarina umetniška pot

Letnik 1974. Začela je v cerkvenem zboru, ki ga je vodil mojster za glasbo, Marjan Potočnik. Izkušnja iz tistega časa je pretkana z ognjem, ki so ga zagnani pevci na Razkrižju ustvarjali v mrazu in hladu cerkvenih zidov, kjer so se zbirali in z zanosom peli ubrano sakralno glasbo. Kmalu zatem je mlade pevke, še rosne mladenke, glasbena pedagoginja Vida Zanjkovič zbrala v glasbeni decet. V njem je Barbara prepevala do konca, do prelomnice, ko je šla od doma in od družine, v kateri se je vsak na svojstven način ukvarjal in dihal z glasbo, od družine, ki jo je pesem povezovala od zibelke do groba.

Izpopolnjevala se je pri pianistu Gorazdu Premošu, kjer je ponovno in dokončno spoznala, da mora prepevati, ker jo petje osvobaja in ker je moto njenega diha.
V Salzburgu je pri estonski organistki in operni pevki Larissi Tamm de Henry obiskovala privatno šolo solo petja. Tam je kot po čudežu dobila v dar prvi klavir, ki si ga je že dolgo želela. Po vrnitvi iz Avstrije je po sprejemu v operni zbor SNG Maribor zapustila Prekmurje in v Mariboru nadaljevala ure petja pri Dadi Kladnik. Ves čas je še vedno sodelovala z Gorazdom Premošem, s katerim sta s koncerti in nastopi s samospevi gostovala po slovenskih odrih.

Za SNG Maribor je delala pet sezon (1999-2004). Ta čas je pela v raznih operah in koncertih: J.Strauss: Netopir, J.Puccini: Turandot, Donizzeti: Ljubezenski napoj, Verdi: Don Carlo, C.Orff: Carmina Burana, J.Verdi: Mackbeth, A. Dvoržak: Stabat mater, Z.Kodaly: Laudes Organicum in koncertne pesmi slovenskih skladateljev, L.Bernstein: Candide, W.A.Mozart: Čarobna piščal, dramsko-operno-baletno izvedbo: W.Amadeus Mozart, S.Pelegrino Amato: Hymnus, Tomaž Svete: Pesnik in upornik, M.Theodorakis: Grk Zorba, J.Verdi: Nabucco, J. Puccini: La Boheme. V spominu ji ostajajo najljubše: Turandot, Stabat mater, Carmina Burana, zlasti koncertna dela.


Leta 2001 je skupaj s skladateljem, glasbenikom in multiinstrumentalistom Tomažem Rauchom ter pesnico Zvezdano Majhen v samozaložbi izdala zgoščenko Erosija, ki zaradi zahtevnosti in pozornega poslušalstva predstavlja vrh njenega ustvarjanja.

Poseben del umetniškega dela in izziv pomeni Barbari prepevanje v filmih in solo nastopi, na katerih se lahko brez kakršnekoli glasbene podlage z glasom dotika ljudi. Prepeva različne zvrsti, operno samo še občasno, ko ob poročnih obredih ali pogrebih prepeva Ave Marijo. Z vsem žarom pa se predaja prepevanju ljudskih pesmi. V njej bujeni glas narodne preteklosti se prežema s koreninami sedanjosti in spleta venec narodne večnosti.

Svojstvene izkušnje je pridobila v sodelovanju z mladimi in v projektih Petra Andreja, ko je z improvizacijami in poustvarjanjem avtorjeve glasbe stkala nove glasbene stvaritve in doživljanja. Med te sodita HOTEL ZA DVA (2003) in audio video performans ROŽE ZA FRANCA (2005), v katerem je prepevala s Tinetom Lukačem - Toxic Freekom, reperjem, ki je poosebljal temo, sama pa njegovo nasprotje svetlobo. Nastala je sinteza angela in demona, petja in repanja.
Fantastični občutki!
In fantastičen odziv!

V aprilu 2005 je med otroke potovala z glasbeno pravljico POJEM KAKOR PRAVLJICA, spleteno po ljudskih motivih. Očarala jo je otroška tenkočutnost in spreletelo spoznanje, da je pomembno ohranjati stik s prvinskimi elementi narave in človeka. S toplino otroških ljudskih pesmi je otroke zazibala v svet, ki ga z vsem svojim bitjem še čutijo, preden potone in se kot sanje razbline v svet odraslosti in pozabe. V istem letu je Barbara v Mariboru sodelovala na Festivalu eksperimentalnega giba NAGIB, kjer je med plesalkami in kot gibalni člen kompozicije ustvarjala eksperimentalni zvok predstave.

Piše besedila in jih tudi uglasblja. Na obzorju je zgoščenka V ROKI, ki jo je posnela z različnimi glasbeniki, v produkciji Društva Klub Kutlurnih Ustvarjalcev KU-KU in Cezama iz Ruš pa bo izšla konec novembra 2005 (glej glasba). Barbarina glasbena prepoznavnost je ambientalna glasba z rahlimi dotiki jazzovskih elementov.












Nazaj na začetno stran